Bliža se čas ko bo zemlja toliko segreta, da bomo lahko pričeli s pomladanskimi deli na vrtu. Pozimi je bilo časa na pretek, da smo pregledali naše zaznamke problemov na vrtu, ali pa preprosto prebrskamo po spominu kaj nam je naredilo v letu 2021 na vrtu največ težav. Malo pomislimo:
So se pojavili kakšni škodljivci, ki jim nismo bili kos: naprimer strune, bramorji,voluhar, polži, je zemlja dovolj prehranjena z minerali in dušikom, nam rastline obilno cveto potem pa cvetovi odpadajo? itd.
Strune pričnemo zatirati takoj, ko se zemlja otopli in so se te premaknile proti površju. Takrat pri prelopatanju v celotnem preseku lopatanja zemlje izdatno potrosimo zrnca strunala. V količini najmanj 2 kg na 10m2 ali raje več. Pomembno je, da je zemlja vlažna. Po 10 dneh lahko sadimo in sejemo. Tudi populacijo bramorjev in polžev, ki so v tej globini bomo tako vsaj malo zmanjšali, pa tudi voluhar bo zbežal. Seveda smo s trosenjem Strunala ubili dve muhi na mah. Rešili ali pa vsaj zmanjšali smo populacijo škodljivcev v zemlji in pognojili smo z dušikom in kalcijem. Torej nadalje dodajamo samo gnojila Fosforja (P) in Kalija (K) z malo ali brez dušika, pa tudi kalcija kot četrtega gnojilnega elementa je s tem dovolj. Dobro pa je, če gnojila vsebujejo tudi Magnezij (Mg) saj je ta vsestranski element zelo potreben človeškemu organizmu, pa tudi rastline ga nujno potrebujejo. Brez njega ni presnavljanja hranil saj ni fotosinteze.
Ocenimo zemljo. Je glinena, težka, peščena, ali lepa črna rahla. Črne ali temno rjave zemlje so dobre in zračne . Vanjo je potrebno dodajati nekoliko manj hranil. V tem primeru nimamo veliko dela. Zemljo le prelopaptamo in potrosimo Bioorganik. Za uspešno rast smo naredili vse. Kaj pa, če je zemlja težka, glinena. V tem primeru je prav, da zemlji dodamo, vgradimo snovi, ki bodo zemljo rahljale, zadrževale vlago in izboljševale zračnost. Zelo dobra v ta namen je Bioorganska zemlja s katero je rokovanje zelo priročno saj jo odlikuje majhen volumen pred pripravo, ko pa ji dodamo vodo se volumen 10-12x poveča. Postopamo po navodilih in rezultati ne bodo izostali. Zatem potrosimo še Bioorganik kot osnovo za dobro naravno rast rastlin in uspeh ne more izostati.
KAKŠNE NAPAKE NAJPOGOSTEJE DELAMO PRI PRIPRAVI ZEMLJE NA VRTU?
Najpomembnejši pojem v življenju ljudi, živali in rastlin je prehrana. Da tudi rastline potrebujejo raznoliko prehranjevanje, če hočemo, da imajo na razpolago najpomembnejše; kot so dušik (N), Fosfor (F), Kalij (K), pa tudi Kalcij, Magnezij, Natrij in Žveplo. Slednja dva nista tako pomembna, ker jih je v zemlji običajno dovolj. Vsi ostali elementi pa so nujno potrebni.
To pogosto pozabljajo vrtičkarji, ki se ukvarjajo z bio pridelavo in ponosno povedo, da uporabljajo samo kompost. Potrebno je vedeti, da kompost, pa tudi hlevski gnoj, konjski gnoj, ipd, vsebujejo dušik in organsko maso, pa skoraj nič ostalih nujno potrebnih elementov. Tako prehranjevane rastline običajno hitro in močno rastejo, so pa popolnoma neodporne na bolezni, lome, cvetovi odpadajo ali pa se slabo oprašujejo in kasneje plodovi odpadajo, plodovi gnijejo, so manj okusni, se slabo skladiščijo itd. Vse to je posledica preobilice dušika in pomanjkanja Fosforja, kalija in drugih anih mineralov. Velikokrat sem zapisal, da brez pomisleka solimo juho na krožniku, da je le okusna, kalija, in fosforja,ki sta podobni snovi pa rastlinam ne privoščimo, da bi se te lepo opraševale, da bi bile zdrave in odporne ter, da bi plodovi lepo zoreli in dobro skladiščili.
Vedeti moramo, da so pomisleki okoli normalne uporabe fosfornih in kalijevih gnojil popolnoma odveč saj prav tako izvirajo iz zemlje, kot naprimer kuhinjska kamena sol, s to razliko, da sta kalijevo in fosforjevo gnojilo v tovarnah s posebnim postopkom bolj koncentrira, da se posledično zmanjšajo transportni stroški. Odstranjena pa je tudi jalovina in balast, ki rastlinam ne koristi. Posledično seveda takšna gnojila trosimo v manjših količinah in dosežemo isti učinek. Potrosimo samo toliko, kot je jeseni ali čez leto znašala vsebnost teh mineralov v plodovih in drugem pridelku. Vedeti moramo namreč, da s plodovi in pridelki iz zemlje odnašamo tudi te elemente-minerale in samo to moramo nadoknaditi. Nič več. V kolikor smo dodali bioorganik pa potrebujemo mineralnih hranil še manj. Prav tako pa izkoristek hranil povečuje še uporaba medicoplant Amina, ki ga dodajamo razredčenega z vodo v hudo majhnih količinah. Učinek pa je izreden. Rastline zalite s tem naravnim gnojilom pa povečuje tudi odpornost na mraz za cca 5 0C in kasneje odpornost na sušo. Seveda, moramo z njim zalivati vsaj 2x na mesec. Prevelika količina trosenja mineralnih gnojil pa zakisa zemljo, to pa je tisto kar ruši ravnotežje v naravi.
To je vse, kar nas čaka v teh prihajajočih pomladanskih dneh. Pa ne pretiravajmo s prezgodnjim sajenjem krompirja. Pozeba je lahko hitro tu. Lahko pa nevarnost pozebe zmanjšamo tudi z vrtnarsko kopreno, ki bo ohlajanje zemlje vsaj malo preprečila.
